46. TEK NA ŠMARNO GORO
ZA NAMI JE FINALNI VIKEND SVETOVNEGA POKALA
Slovenija je bila zadnji avgustovski konec tedna (23. in 24. avgusta) prizorišče pravega praznika gorskega teka. Za vikend sta se zvrstili kar dve vrhunski tekmi – Tek na Veliko planino (disciplina gor) in legendarni Tek na Šmarno goro (disciplina gor–dol), ki sta predstavljali veliki zaključek svetovnega pokala WMRA v gorskem teku.
Na štartu se je zbrala prava svetovna smetana gorskega teka – praktično vsi najboljši tekači in tekačice sezone. Tekmi sta bili po kakovosti udeležbe in atmosferi kot nekakšno svetovno prvenstvo pred svetovnim prvenstvom, ki bo na sporedu prihodnji teden v Španiji.
Spodobi se, da namesto le Teka na Šmarno goro, predstavimo kar dogajanje celotnega vikenda. Sprva se je odvil…
TEK NA VELIKO PLANINO – GENERALKA ZA EP 2026
Velika planina ni bila prizorišče le svetovnega prvenstva v gorskih tekih leta 2010 in evropskega prvenstva v gorskih in trail tekih leta 2017, temveč bo tudi proga, ki bo gostila evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih junija 2026. Ker bo svetovno prvenstvo v gorskih in trail tekih v Canfrancu v Španiji že čez dober mesec dni, je bil finale svetovnega pokala popolno časovno umeščen kot izjemna priložnost za tekače, da preizkusijo svojo pripravljenost in taktiko.
Velika planina je bila tokrat prizorišče zadnje klasične (“navkreber”) tekme svetovnega pokala. Na 8,5 km dolgi progi so morali tekači 1280 metrov vzpona, s startom v Stahovici in ciljem na Gradišču. Gre za kombinacijo položnejše makadamske poti, strmega vzpona po gozdnih poteh in na koncu še tek po odprti planini po travnikih, zato je bila ta trasa res prava preizkušnja za tekače. Edinstvena proga je potekala med pastirskimi kočami, po katerih je Velika planina znana.
POTEK MOŠKE TEKME
Tako kot v ženski konkurenci je bila tudi moška zasedba izjemno močna. Na startni črti je bilo kar sedem izmed najboljše deseterice v skupnem seštevku svetovnega pokala, med njimi Paul Machoka (Atletica Saluzzo), Philemon Ombogo Kiriago, Michael Selelo Saoli, Josphat Kiprotich in Richard Omaya Atuya (vsi Run2Gether), ki so letos prevladovali na številnih tekmah. Prisotna sta bila še vrhunska Italijana Andrea Rostan (La Sportiva/Atletica Saluzzo) in Andrea Elia (Topo Athletics) ter domača tekača Timotej Bečan in Klemen Španring. Jasno je bilo, da nas čaka vrhunska tekma.
Medtem ko se je tekma med ženskami odprla že od samega začetka, je bil potek moške tekme precej bolj zadržan. Na začetku se je oblikovala manjša skupina, ki se nekaj časa ni razbila. Prvi je poskusil napadati Kiprotich, a se ga je Atuya tesno držal in ni kazalo, da bi lahko ustvaril večjo razliko. Tik za njima je tekel Kiriago, nato pa sta bila Machoka in Elia povsem skupaj na prvem merjenju vmesnega časa na Svetem Primožu, mimo katerega so, mimogrede, prvi pretekli daleč pred rekordom zgolj te trase.
Odločilni napad je Atuya izvedel po strmem gozdnem odseku in naslednjo kontrolno točko dosegel kot vodilni. Prednost pred Kiprotichem je povečal na 20 sekund, a je bila razlika še vedno majhna. Kiriago in Elia sta se združila in se odlepila od zasledovalcev, minuto in pol za Atuyo ter 45 sekund pred Machoko in Španringom, ki je takrat že dobro izkoristil prednost poznavanja domačega terena. Tekma je bila še vedno povsem odprta in odločal je ravninski zaključni del pred končnim vzponom na cilj.
Atuya je taktično odtekel zelo dobro in imel dovolj moči, da je na hitrejšem odseku še povečal svojo prednost. Zmagal je s časom 50:21, Kiprotich je obdržal drugo mesto s 51:14, Kiriago pa je dobil dvoboj z Elio in osvojil tretje mesto s časom 52:18. Najboljši Slovenec na tekmi je bil Klemen Španring, ki je s časom 53:59 dosegel 7. mesto.
TOP 5 - MOŠKI
1. Richard Omaya Atuya (KEN) – 50:21
2. Josphat Kiprotich (KEN) – 51:14
3. Philemon Ombogo Kiriago (KEN) – 52:18
4. Andrea Elia (ITA) – 52:39
5. Paul Machoka (KEN) – 53:35
Richard Atuya Omaga (50:21)
Josphat Kiprotich (51:14)
Philemon Ombogo Kiriago (52:18)
Andrea Elia (52:39)
“Z nastopom sem zelo zadovoljen. Že od začetka leta je bil ta tek eden glavnih ciljev sezone. Vedel sem, da moram napasti že od samega začetka. Vmes sem se boril celo za peto mesto, na koncu pa me je malo zmanjkalo, ampak tudi sedmo mesto je odličen dosežek. Je tudi dobra generalka za prihodnje leto, šel sem že parkrat po tej trasi, tako da že kar dobro vem, kaj me čaka in na čemu je treba delati. Letos pa nas čaka še glavni cilj sezone, to je svetovno prvenstvo in upam, da bom še malo stopnjeval formo.”
KLEMEN ŠPANRING
POTEK ŽENSKE TEKME
Z nesrečno odpovedjo vodilne v svetovnem pokalu, Scout Adkin, je bila ženska tekma povsem odprta. Na startu so bile tako uveljavljene zvezdnice svetovnega pokala, kot so Andrea Mayr (Hoolirun), Gloria Chebet (Run2Gether) in Valentine Jepkoech Rutto (Atletica Saluzzo), kot tudi letošnje novinke, med njimi Nélie Clement (Gap Hautes Alpes Athletisme) in Elle Twentyman (England Athletics), pa še številne mlade ameriške atletinje, ki smo jih prvič videli na evropskem prizorišču.
A ena tekačica je bila odločena, da prevzame vodstvo že od samega začetka – Susanna Saapunki (On Running). Odkar je zamenjala tek na smučeh za gorski tek, smo od nje videli že nekaj izjemnih nastopov, zato je bil njen zgodnji pobeg slab znak za vse ostale.
Na prvem merjenju časa si je Saapunki nabrala že celo minuto prednosti pred zasledovalkami Mayr, Kirsty Dickson (Carnethy Hill Running Club) in Italijanko Benedetto Broggi (Sport Project VCO). Twentyman je bila tik za njimi, 20 sekund zaostanka pa sta imeli še Martina Falchetti (Sport Club Merano) in Clement.
Saapunki je uspela obdržati in celo povečati svojo prednost tudi na naslednjem odseku, čeprav jo je poškodba kolena ovirala na spustih. Medtem sta Dickson in Mayr naredili razliko več kot minuto in pol pred Falchetti in Clement, lov pa sta se jima pridružili tudi Lucia Arnoldo (Atletica Dolomiti Belluno) in domačinka Lucija Krkoč (ŠD Nanos).
Na koncu je Saapunki slavila odločno zmago s časom 1:01:43. V zadnjem kilometru so bile skupaj kar tri tekačice – Broggi, Dickson in Mayr – ki so se borile za vsako sekundo. V napetem finišu je drugo mesto osvojila Broggi (1:04:32), le sekundo za njo je tretja v cilj prišla Dickson (1:04:33). Mayr je zasedla četrto mesto, peta pa je bila Chebet z zelo solidnim tekom. Najhitrejša Slovenka na tekmi je bila Lucija Krkoč na 11. mestu.
TOP 5 - ŽENSKE
1. Susanna Saapunki (FIN) – 1:01:43
2. Benedetta Broggi (ITA) – 1:04:32
3. Kirsty Dickson (GBR) – 1:04:33
4. Andrea Mayr (AUT) – 1:05:03
5. Gloria Chebet (KEN) – 1:05:13
Susanna Saapunki (1:01:43)
Benedetta Broggi (1:04:32) in Kirsty Dickson (1:04:33)
Andrea Mayr (1:05:03)
Ženski zmagovalni oder
“Začetek je bil pričakovano hiter, sama pa sem začela malo bolj previdno. Že do Sv. Primoža nekje sem bila okrog desetega mesta, nato pa ni prišlo do večjih sprememb do vrha. Proga je zelo razgibana, ves časa se menjava ritem, tako da je bilo kar zahtevno.”
LUCIJA KRKOČ
Posnetek tekme
TEK NA ŠMARNO GORO - KLASIKA ZA ZAKLJUČEK
Velika planina ni bila prizorišče le svetovnega prvenstva v gorskih tekih leta 2010 in evropskega prvenstva v gorskih in trail tekih leta 2017, temveč bo tudi proga, ki bo gostila evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih junija 2026. Ker bo svetovno prvenstvo v gorskih in trail tekih v Canfrancu v Španiji že čez dober mesec dni, je bil finale svetovnega pokala popolno časovno umeščen kot izjemna priložnost za tekače, da preizkusijo svojo pripravljenost in taktiko.
Velika planina je bila tokrat prizorišče zadnje klasične (“navkreber”) tekme svetovnega pokala. Na 8,5 km dolgi progi so morali tekači 1280 metrov vzpona, s startom v Stahovici in ciljem na Gradišču. Gre za kombinacijo položnejše makadamske poti, strmega vzpona po gozdnih poteh in na koncu še tek po odprti planini po travnikih, zato je bila ta trasa res prava preizkušnja za tekače. Edinstvena proga je potekala med pastirskimi kočami, po katerih je Velika planina znana.